Prekmurje.02

Te pa idemo f Prëkmürjë

Ravnina, raj za izletniške kolesarje, toplice, štorklje, gibanica… ni čisto tako.
Ponovno odkrivamo Slovenijo na dveh kolesih na lastni pogon. Tokrat v glavo naše kokoške. Ker ima naša kokoška veliko glavo, en dan ne bo dovolj, zato smo se odločili za 3 dnevno kolesarjenje. Izhodišče so Moravske Toplice, kjer izven glavne sezone ni težav s prenočišči. Razen če ti ogledan penzion okupirajo strastni igralci hokeja na travi.
Odkar je avtocesta sploh ni tako daleč, kot sem imel v spominu. Obvezen obisk TIC-a, kjer smo se založili z zemljevidi in zloženkami vseh vrst (in receptom za prekmursko gibanico).

Prekmurje.01

Načrtovanje poti old school vs. high tech :-) (na koncu se je spet izkazal old school zemljevid- tisti papirnat). Investicija 5€ v kolesarski vodnik je bila kmalu  povrnjena, saj bi zamudili marsikatero zanimivost.

 

 

 

Prvi dan smo se odločili za krožno turo Murska Sobota – Veržej – Ižakovci – Beltinci.

 

Kolesarili smo po ravnini. Po ravni ravnini.Prekmurje.02 Poti niso označene, zato smo večkrat posegli po kolesarskem vodniku.

Včasih se splača tudi malo zalutati, saj vidiš kaj lepega kar ni med znamenitostmi.

Babičev mlin pri Veržeju je res nekaj posebnega. Še vedno me preseneti človeška inovativnost.

 

 

Prekmurje.04

Vasi, ki si komaj priborijo ime na zemljevidu, so res lično urejene. Veliko parkov je bilo zgrajenih s pomočjo evropskih sredstev, na kar nas opominjajo velike table.

 

 

 

 

Napotili smo se na otok ljubezni, kjer se poleg ljubezni lahko zapeljete tudi z brodom.

V Beltincih nas opomnijo, kako so to delali včasih… Prekmurje.05

 

 

 

 

Res lep kolesarski dan, števec se je ustavil malo pod 60km, nato žviz v bližnjo gostilno pridobit kalorije nazaj.

 

Naslednji dan je bil rezerviran za celodnevno kolesarjenje- 100km.

Mahnili smo jo na Madžarsko, pa čez Kobilje nazaj v Slovenijo, naprej do Lendave in nazaj v Moravce.Prekmurje.06

Tabla Dobrodošli v Goričko je pričala, da bo šlo že na začetku gor-dol-gor-gor-dol…

Ob poti so nas spremljali klopotci. Še en dokaz človeške iznajdljivosti. Če pa delujejo, pa naj povedo lastniki.

Ob prehodu meje je čisto drug svet- toliko umlautov nisem videl niti v Nemčiji niti Avstriji. Pa tako dolgih imen krajev.

Razumeli smo besedo Gelato in znak sladoleda, ampak nisem prepričan, če je to pisalo v madžarščini.Prekmurje.10

 

 

 

 

 

 

Skoraj smo bili na pol poti in čas je bil za obisk energetskih točk pri Bukovniškem jezeru.Prekmurje.12

Z energijo smo napojili kolesa, mi pa smo se odžejali z vodo iz izvira sv. Vida.

 

Proti Lendavi smo seveda gonili proti vetru, a mu tudi uspešno kljubovali. Na poti smo obiskali Malo in Veliko Polano, ki sta resnično vasi štorkelj, vsaj po številu gnezd sodeč. Verjetno so vse raznašale otroke, saj ni bilo nobene doma.

Le kaj smo si privoščili za nagrado?Prekmurje.14

 

 

 

 

 

 

Pot je pa izgledala takole:

Naslednji dan nas je zbudil dež, zato smo bili primorani kolesa odpeljati na strehi proti domu. Za pokolesarit je ostalo še veliko Prekmurja, zato se bomo še vrnili.

Avtor: Miha Gorše
Fotografija: Grega Puhar, Ines Dobrun

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

You may use these HTML tags and attributes: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>